Veljavnost
Navodila stopijo v veljavo s potrditvijo na Delnem zboru, z dnem 13.2.2009. S tem dnem prenehajo veljati vsa prej veljavna navodila. Vsi strokovni organji KZS ter njene članice morajo spoštovati pravilnik. Določila tega pravilnika so usklajena z Zakonom o zaščiti živali. Navodila veljajo za vse stopnje preizkusov (izpite in tekmovanja).

Splošno
Izpiti in tekmovanja v Rally Obedience-u (v nadaljevanju RO) služijo več ciljem. Z opravljenim izpitom naj bi posamezni psi dokazali svojo usposobljenost za tekmovanja v tej disciplini, po drugi strani pa naj bi izpiti in tekmovanja doprinesli k zdravju in delovnim lastnostim naslednjih generacij psov delovne vzreje ter hkrati ponudili možnosti tekmovanja tudi psom tistih pasem, ki zaradi anatomske zgradbe ali drugih pasemskih posebnosti tradicionalno niso sodelovale na tekmovanjih v poslušnosti po klasičnih programih. Kinološkim društvom in organizacijam priporočamo, da promovirajo in pospešujejo disciplino in programe RO, saj s tem pripomorejo k večji kinološki angažiranosti skrbnikov tudi tistih psov, ki imajo predvsem vlogo hišnih ljubljencev in spremljevalcev.  Vsa tekmovanja naj bi potekala v skladu s Pravilnikom o Rally Obedienceu. Določila tega pravilnika so obvezujoča za vse udeležence.
Vsi izpiti in tekmovanja v RO naj bodo izpeljana v športnem duhu. Športno naj bo tudi vedenje udeležencev. Vsi nastopajoči morajo izpolniti iste zahteve.
Stopnjo izšolanosti, morajo priznati vse članice KZS. Opravljen izpit velja tudi kot potrdilo vzrejne ocene/vzrejne vrednosti, če tako predpišejo posamezni pasemski klubi ali druge strokovne komisije.

Obdobja preizkusov
Preizkusi stopenj RO-I do RO-IV lahko potekajo skozi vse leto, kadar to dopuščajo vremenske razmere in nista ogrožena zdravje in varnost živali in ljudi. V nasprotnem primeru naj se prireditev ne izvede oz. naj se jih izvede v pokritem prostoru. O tem odloči sodnik. Sezono preizkusov za svoje območje lahko določi deželna organizacija (v nadaljevanju KZS).

Organizacija
Kinološke prireditve v Republiki Sloveniji prirejajo organizacije, članice KZS in organizacije, ki jih za to dejavnost pooblasti KZS. Vse prireditve so javne in morajo biti pod zaščito KZS ter dovoljene v letnem načrtu prireditev. Datum in čas kinološke prireditve predlaga vsak prireditelj samostojno. Kandidati za prireditelje morajo na KZS, glede na razpis Komisije za prireditve pri KZS, prijaviti vse prireditve za naslednje leto. KZS bo zaščitila termin vsake potrjene prireditve. Če dve kinološki organizaciji izbereta isti termin za svojo prireditev, Komisija za prireditve KZS izvede usklajevalni postopek, skupaj z obema predlagateljema. Za dokončno usklajevanje terminov vseh kinoloških prireditev v državi, ter za ugotavljanje izpolnjevanja zahtevanih pogojev, v skladu z določili vseh strokovnih pravilnikov KZS, je pristojna Komisija za prireditve KZS pri Upravnem odboru KZS.

Dokumentacija, potrebna za izvedbo izpitov ali tekme šolanih psov
Celoten administrativni potek izpitov in tekmovanj šolanih psov se vodi s pomočjo računalniške podpore, imenovane „Kinos”. Program vsebuje, poleg navodil za uporabo, tudi vse potrebne dokumente za pripravo in izvedbo prireditve šolanih psov. Organizator je dolžan izdelati katalog udeležencev, ki vsebuje podatke o vodniku in psu.

Strokovni kinološki kader
Vsi strokovno usposobljeni strokovni delavci morajo obvezno upoštevati vsa določila strokovnega pravilnika. Za morebitne kršitve se proti njim ukrepa v skladu z določili Pravilnika o disciplinski odgovornosti.

Vodja prireditve (VP)
Vodja prireditve (v nadaljevanju VP) je odgovoren za organizacijo preizkusa. Opravi in nadzoruje vse aktivnosti, ki so potrebne za pripravo in izvedbo prireditve. Zagotoviti mora, da preizkusi potekajo po pravilih in biti ves čas prireditve na razpolago zadolženim sodnikom. VP ne sme nastopati s psom ali imeti še kakršne koli druge zadolžitve v okviru prireditve. Njegove naloge so:
- priskrbeti mora dovoljenja za prireditev,
- zagotoviti mora primerne terene za postavitev proge vsem stopnjam preizkusov,
- zagotoviti mora potrebno strokovno pomoč, npr. zapisnikarju, strokovnim osebam, ki merijo čas itd,
- zaščititi mora termin prireditve,
- zagotoviti mora vse rekvizite in ovire, ki so potrebne za nemoteno organizacijo izpita ali tekme,
- priskrbeti mora vse potrebne tiskovine, kot so sodniške pole za ocenjevanje vseh stopenj in obrazce za sodnike,
- zadolžen je za delovne knjižice, rodovnike, knjižice o cepljenju in kadar je zahtevano, potrdila o zavarovanju.

VP mora vsaj 10 dni pred prireditvijo sporočiti sodniku kraj, začetek prireditve, opis dostopa, vrsto preizkusov in število udeležencev. Če tega ne izvrši, ima sodnik pravico odstopiti od sojenja. Dovoljenje za prireditev je potrebno pred pričetkom prireditve predložiti sodniku.

Sodnik
Sodnika z licenco določi Komisija za šolanje pri KZS ali pa ga povabi samo vodstvo kluba, ki prireditev organizira.Sodnik mora prireditelju pisno potrditi svojo udeležbo na prireditvi, na katero je vabljen oz. razporejen. Število vabljenih sodnikov je prepuščeno organizatorju, ne glede na to pa lahko posamezni sodnik sodi 40 disciplin dnevno. Če sodnik smatra, da je sposoben soditi več psov, kot je predpisano lahko izjemoma sodi več disciplin, a ne več kot 60. Vsak preizkus v RO-I, RO-II, RO-III in RO-IV ustreza eni disciplini. Za velike prireditve, ki jih določi KZS, lahko ta sprejme posebne določbe.

Sodnik:

1. je zadolžen za korektno izvedbo po veljavnem pravilniku,
2. je pooblaščen, da v primeru, ko se ne upošteva veljavnega pravilnika in njegovih navodil, prekine preizkus; razloge za prekinitev opiše v sodniškem poročilu,
3. kritika sodniške ocene lahko povzroči opomin ali disciplinski ukrep,
4. sodnikova odločitev je dokončna in neizpodbitna,
5. je pooblaščen, da izloči poškodovanega ali kakorkoli hendikepiranega psa iz nadaljnjega dela, ne glede na mnenje vodnika,
6. je pooblaščen, da v primeru nešportnega vedenja, uporabe predmetov za motivacijo, fizične ali psihične zlorabe psa, kršitve pravilnika, kršitve v smislu varstva živali ali kršitve lepega vedenja, vodnika diskvalificira. Predčasno prekinitev dela je potrebno v vsakem primeru označiti v delovni knjižici,
7. ne sme z nekorektnim vedenjem motiti dela psa ali vplivati na psa.

Sodnik ne sme soditi psom, če:

1. je njihov vodnik, skrbnik ali lastnik,
2. psom, katerih lastnik, vodnik ali skrbnik živi z njim v skupnem gospodinjstvu (iz tega pravila so izvzete prireditve, za katere sodnika določa KZS)

Zapisnikar
Izvedba vaj na progi poteka zelo hitro in dinamično. Sodnika zato lahko spremlja zapisničar, ki po njegovih navodilih sproti zapisuje ocene v ocenjevalne liste. Zapisničar je lahko pripravnik, inštruktor ali druga oseba z znanjem na področju rally obediencea, katerega priskrbi organizator.

Osebje za merjenje časa
Zagotoviti je treba 2 osebi za merjenje časa (ena uradna oseba in ena oseba za kontrolo). Organizator lahko zagotovi tudi avtomatsko merjenje časa.

Osebje za tehnično pomoč
Zagotoviti je treba vsaj dve osebi za tehnično pomoč z nalogo kontrolirati ovire in po potrebi sproti popravljati podrte ali premaknjene ovire, teh zagotavljati namestitev in prestavitev ovir po navodilih sodnika in druge naloge.

Udeleženci preizkusa

1. udeleženci se morajo držati roka prijave,
2. s prijavo se prijavljeni obveže, da bo poravnal prijavnino,
3. vkolikor se posameznik iz kakršnega koli razloga prireditve ne bo mogel udeležiti, je to dolžan sporočiti vodji prireditve,
4. udeleženec je dolžan imeti veljavna vsa veterinarska potrdila in potrdila v zvezi z zaščito živali, ki jih zahteva organizator,
5. udeleženec mora spoštovati vsa navodila sodnika in vodje prireditve,
6. psa mora predstaviti na športno neoporečen način,
7. predčasno prekinitev dela je potrebno v vsakem primeru označiti v delovni knjizici,
8. v primeru diskvalifikacije se izničijo vse dosežene točke,
9. vrstni red udeležencev se določa z žrebom; zaradi lažje izvedbe prireditve lahko organizator grupira pse po velikosti in temu prilagodi zaporedje njihovih nastopov.

Oprema vodnika in psa
Dovoljene so vse vrste ovratnic, ki pa ne smejo biti pripete na zateg. Pes lahko tekmuje tudi brez ovratnice, če tako želi vodnik sam. Prepovedana je uporaba električnih ovratnic, bodečih ovratnic ipd. Povodec mora biti iz usnja ali tekstila in dolg le toliko, da ob pravilni hoji poleg lahko rahlo ohlapno visi. Pri prosti vodljivosti ga vodnik lahko pusti na startu, lahko ga nosi vendar tako, da psu ni viden, ali pa ga nosi obešenega z leve na desno, navzdol preko ramen. Vodnik nosi na vidnem mestu pritrjeno štartno številko, ki določa vrstni red nastopajočih v posameznih tekmovalnih razredih.

Oprema na progi
Vsa oprema na progi mora biti varna in odporna na različne vremenske razmere. Pri izvedbi prireditve je treba uporabljati izraze in znake, predpisane v Seznamu nalog. Rally obedience vsebuje v celoti 72 različnih vaj. Vsako vajo predstavlja poseben znak. Najmanjša velikost znakov, ki simbolizirajo naloge na progi, je 20x26 cm, največja pa 30x36c m (temu ustreza tudi A4 format). Znaki so lahko barvni, ni pa nujno. Na vsakem znaku mora biti poleg grafične ponazoritve naloge zapisana tudi evidenčna številka te naloge iz Seznama nalog.  Znaki, ki so v Seznamu nalog označeni z *, so lahko zaradi lažjega načrtovanja proge uporabljeni večkrat, zato morata biti za te naloge pripravljena vsaj po 2 znaka. Vsi organizatorji tekmovanj morajo uporabljati znake, ki jih predpisuje ta Pravilnik. Zagotoviti je treba tudi najmanj 21 nosilcev za znake (19 za maksimalno število znakov z nalogami in 2 za oznako štartne in ciljne linije). Postaje za vaje na progi morajo biti oštevilčene z zaporednimi številkami. Dobro vidne zaporedne številke, visoke najmanj 7 cm, morajo biti nameščene na nosilce znakov z nalogami (ne velja za znaka za štart in cilj).

Ovire na progi
Stožci
Pri izvedbi nekaterih nalog se uporabljajo prometni stožci oz. drugi ustrezni predmeti, ki po svoji obliki ali sestavi ne pritegnejo pozornosti psa. 

Višinski skoki

Uporabijo se lahko polne ovire ali ovire s prečko.
Plečna višina psa                              višina ovire
manj kot 36 cm                                 20 cm
36 do manj kot 48 cm                       30 cm
48 cm ali več                                    40 cm

Daljinski skok

Sestavljajo ga 3 različno visoke ovire (najnižja 15 cm, srednja največ 20 cm in najvišja največ 40 cm), dolge pribl. 150 cm in široke pribl. 20 cm. Na progi so postavljene v enakomernih razdaljah in si sledijo po velikosti. Skupna dolžina skoka je odvisna od plečne višine psa in sicer je enaka dvojni višini, predpisani za višinske skoke:
Plečna višina psa                              skupna dolžina ovire
manj kot 36 cm                                 40 cm (uporabita se dve oviri)
36 do manj kot 48 cm                       60 cm (uporabijo se vse tri ovire)
48 cm ali več                                    80 cm (uporabijo se vse tri ovire)

Miza
Višina mize znaša cca 30 cm in se uporablja za vse pse, ne glede na plečno višino.

Tunel

Vhod v tunel mora biti iz trdega materiala. Tunel mora mora visok najmanj 60 cm in dolg 3 m. Uporablja se za vse pse, ne glede na plečno višino psa.

Slalom
Palice, teh mora biti 6, naj bodo toge, s premerom 3 do 5 cm. Palice so visoke najmanj 100 cm in največ 120 cm, razdalja med njimi je najmanj 50 cm in največ 65 cm.

Gugalnica

Gugalnica mora biti široka cca 40 cm. Višina srednje osi mora biti 40 cm. Gugalnica mora biti stabilna in nedrseča. Prečnih letvic se ne sme uporabljati. Za zelo majhne pse je dovoljeno uporabiti ustrezno obtežilo, ki pomaga prevesiti gugalnico.

Postavitev proge
Priporočljiva velikost tekmovalnega prostora, kjer se odvija prireditev, je 25x25m. Prireditev je lahko na prostem ali v zaprtem prostoru (v tem primeru mora biti zagotovljena nedrseča talna podlaga ter primerna razsvetljava). V dogovoru z organizatorjem prireditve sodnik dva dni pred prireditvijo pošlje skico proge organizatorju. Organizator nato postavi progo z ustreznim številom postaj, kamor namesti znake, ki predstavljajo posamezne naloge, ki jih morajo udeleženci opraviti na predpisan način in v določenem zaporedju. Na dan prireditve sodnik le preveri če je proga pravilno postavljena (pri tem mu lahko pomaga oseba, ki je priipravljala progo). Vsi znaki z nalogami morajo biti postavljeni na desni strani proge, v razredu RO-IV so znaki postavljeni tudi na levi strani. Znaki, ki zahtevajo spremembo smeri gibanja so vselej postavljeni na sami progi, da udeležencem olajšajo izvedbo zavojev. Vodnik in pes izvajata vse naloge tik pred znaki ali pa levo od znakov (pri RO-IV tudi desno od znakov). Progo morajo sestavljati naloge, ki se uporabljajo v posameznih razredih in so podrobno opisane v tem pravilniku v poglavju z naslovom »Seznam nalog«, kjer so prikazani tudi znaki, ki predstavljajo vsako nalogo. Skice vseh prog na posamezni prireditvi mora sodnik po končani prireditvi priložiti tudi svojemu poročilu. Pred začetkom izpita/tekmovanja v vsakem RO razredu je ogled proge, ki se ga sodelujoči udeležijo brez psov. Če je izpitnikov/tekmovalcev veliko, jih lahko sodnik razdeli v manjše skupine, s katerimi zaporedoma opravi ogled proge. V takem primeru mora sodnik ustrezno podaljšati čas, namenjen ogledu proge.

Razred RO-I

Izpitna/tekmovalna proga v razredu RO-I mora vsebovati 15 postaj (brez štarta in cilja). Na progi mora biti uporabljena vsaj 1 ovira (vaja 25, 27, ali 30). V tem razredu se lahko uporabljajo le naloge označene s številkami od 1-30, pri izvedbi prireditve sodnik sestavi progo iz Seznama nalog, ki je obvezna priloga Pravilniku. Vaje v RO-I se lahko izvajajo na vrvici ali brez vrvice (odločitev, da tekmovalec vaje izvaja na vrvici ne vpliva na oceno). Če tekmovalec opravlja vaje na vrvici, mora pri vajah 25, 28 in 30 psa pred opravljanjem vaje odpeti s povodca in po zaključeni vaji psa zopet pripeti.

Razred RO-II

Izpitna/tekmovalna proga v razredu RO-II mora vsebovati 17 postaj (brez štarta in cilja).  Na progi morata biti uporabljeni vsaj 2 oviri (vaje 25, 27, 30 ali 41). Vaje v razredu RO-II se izvajajo brez vrvice. V tem razredu se lahko uporabljajo le naloge označene s številkami od 1-45, pri izvedbi prireditve sodnik sestavi progo iz Seznama nalog, ki je obvezna priloga Pravilniku.

Razred RO-III

Tekmovalna proga v razredu RO-III mora vsebovati 19 postaj (brez štarta in cilja).  Na progi morajo biti uporabljene vsaj 3 ovire (vaja 25, 27, 30 ali 41), od tega mora biti vsaj 1 skok iz Seznama nalog za RO-III (vaja 52, 55 ali 58). Vaje v razredu RO-III se izvajajo brez vrvice. V tem razredu se lahko uporabljajo le naloge označene s številkami od 1-60, pri izvedbi prireditve sodnik sestavi progo iz Seznama nalog, ki je obvezna priloga Pravilniku.

Razred RO-IV

Tekmovalna proga v razredu RO-IV mora vsebovati 19 postaj (brez štarta in cilja), od tega 4 znake, ki določajo spremembo strani osnovnega položaja psa pri izvajanju vaj. Na progi morajo biti uporabljene vsaj 3 ovire (vaja 25, 27, 30 ali 41), od tega mora biti vsaj 1 skok iz Seznama nalog za RO-III (vaja 52, 55 ali 58). Vaje v razredu RO-IV se izvajajo brez vrvice. V tem razredu se lahko uporabljajo naloge od 1-72. Pri izvedbi prireditve sodnik sestavi progo iz Seznama nalog, ki je obvezna priloga Pravilniku.Pes mora biti sposoben vse naloge  izvajati tako na levi kot na desni strani ob vodniku. Sodnik določi pozicijo (levo ali desno ob vodniku), kamor se pred pričetkom izvajanja vaj postavi pes. Pes mora v tej poziciji delati vse dokler ne pride do znaka, ki označuje menjavo strani.

Pogoji za udeležbo na izpitu / tekmi
Na dan izpita doseči predpisano starost. Pri tem ni izjem.

RO-I                12 mesecev
RO-II               14 mesecev
RO-III              15 mesecev
RO-IV             16 mesecev

Na preizkusu lahko sodelujejo vsi psi, ne glede na velikost, pasmo ali starost; sodelujejo lahko tudi nerodovniški psi, ki lahko na prireditvi nastopijo le če so čipirani, s čimer dokazujejo svojo istovetnost. Izpite se opravlja v vrstnem redu (od RO-I do RO-IV). Pri tem ni izjem. RO izpite lahko pes opravlja v društvu (RO-I in RO-II) ali na tekmovanju (RO-III in RO-IV). Psi, ki imajo opravljen Bbh izpit lahko izpite (RO-I in RO-II) opravljajo tudi na tekmah. Če k opravljanju izpita pristopi na tekmi, poleg opravljanja izpita v istem razredu tudi tekmuje (v tem primeru je dolžan poravnati tako stroške štartnine kot izpita). Rezultat, ki je bil osvojen na tekmi šteje v končno skupno oceno. Goneče psice lahko nastopajo, potrebno pa je, da so nameščene stran od ostalih udeležencev in nastopajo na koncu prireditve. Vidno breje psice (42 dni) in doječe psice ne smejo nastopati.  Bolne živali in tiste, pri katerih se sumi, da so okužene, so izključene iz vseh prireditev. Tekmovanj v razredu RO-I se lahko udeleži pes, ki je predhodno v okviru izpitnih rokov na društvu opravil izpit v razredu RO-I. Tekmovanj v razredu RO-II se lahko udeleži pes, ki je predhodno v okviru izpitnih rokov na društvu opravil izpit iz RO-II, uspešno opravil „Preizkus obnašanja v urbanem okolju” in „Strokovni izpit za vodnika psa spremljevalca” in je vsaj 2x tekmoval v razredu RO-I. Psu, ki je pozitivno opravil vse tri dele izpita, se priznata izpit RO-II ter izpit Bbh. Tekmovanj v razredu RO-III se lahko udeleži pes, ki je predhodno opravil izpit v razredu RO-III ali tisti tekmovalec, ki na tekmi opravlja izpit RO-III in je vsaj 2x tekomoval v razredu RO-II. Tekmovanj v razredu RO-IV se lahko udeleži pes, ki je predhodno opravil izpit v razredu RO-IV ali tisti tekmovalec, ki na tekmi opravlja izpit RO-IV in je vsaj 2x tekomoval v razredu RO-III. V vsakem posameznem razredu lahko pes, tekmuje neomejeno dolgo, a le dokler ne prestopi v višji razred. Da lahko pes, prestopi v višji razred, mora v vsakem posameznem razredu tekmovati vsaj dvakrat (poleg izpita). Po prestopu v višji razred pes, ne more več tekmovati v nižjem. En vodnik lahko opravlja preizkus z več različnimi psi, isti pes pa ne more tekmovati z različnimi vodniki v isti tekmovalni sezoni. Posamezen pes lahko na isti dan tekmuje le v enem razredu. V primeru, ko pes uspešno opravi izpit, sme opravljati naslednjo stopnjo izpita čez štiri tedne.

 Izvedba posameznih delov izpita / tekme
V razredih RO-I in RO-II vodnik opravlja vaje posamezno, v razredih RO-III  in RO-IV pa v paru. V kolikor je število neparno, lahko delajo v trojki, oziroma mora organizator preskrbeti rezervnega psa. En vodnik s psom opravlja vaje poslušnosti, drugi pes opravlja vajo odlaganja. Odlaganje mora biti za samice in samce ločeno. V primeru, da pes, ki odlaga zmoti psa, ki opravlja preizkust, lahko slednji nastopi še enkrat, po koncu ocenjevanja ostalih psov. Vodnik lahko na progi psa ves čas vodi, se z njim sporazumeva in ga motivira na več načinov – z besedami, znaki in/ali s svojo telesno govorico – ne sme pa se ga dotikati. Tudi svoja povelja, s katerimi zahteva od psa, naj opravi določeno nalogo, lahko vodnik izrazi na različne načine - z besedami, znaki in/ali svojo telesno govorico. Tudi če vodnik za povelje hkrati uporabi več različnih načinov, to šteje za eno (združeno) povelje. Priboljškov in drugih motivacijskih predmetov na progi ne sme uporabljati. Ponavljanje povelij šteje za napako. Če sodnik oceni, da se pes na prvo povelje ni odzval in je vodnik povelje kakor koli ponovil, oceno vaje ustrezno zniža. Uporablja se lahko kateri koli jezik. Pes in vodnik se po progi gibljeta tako, da hodi pes sproščeno in usklajeno z vodnikovim gibanjem ob vodnikovi levi (ali desni - v razredu RO-IV) nogi, pri čemer vodnika ne sme ovirati. Vsa odstopanja ustrezno znižajo oceno vaje. Vse obrate (90 o,180o, 270o ali 360o) mora vodnik izvesti na mestu, pes pa se med obratom prilagaja vodniku. Pri vseh obratih, kjer se vodnik obrača proti psu, mora pes ves čas ostati v položaju poleg  tako, da se ob vodniku pomika vzvratno. Vse zavoje pri spremembah smeri v gibanju (90o v levo ali desno) mora vodnik izvesti pravokotno in ne krožno. Pri vseh vajah, kjer se zahteva 180o obrat, se lahko le-ta, zaradi lažje postavitve naslednje vaje, izvede pod kotom 170 ali 190. Na štartu preizkusa lahko pes sedi, leži ali stoji (dovoljen je tudi leteči štart). Vodnik se ne prijavlja in odjavlja od izpita, na sodnikov znak prične z izvajanjem vaj, preizkus se konča ko vodnik in pes prečkata znak za ciljno črto. Vse elemente kot so obrati, ustavljanje, spremembe tempa ipd. izvede vodnik samostojno. V kolikor vodnik zaradi svoje invalidnosti ne more izvesti vaj pravilno, mora pred izvajanjem preizkusa s tem dejstvom seznaniti uradujočega sodnika, vendar se ga ocenjuje pod enakimi pogoji kot ostale udeležence.

Ocenjevanje

Pri izpitu se končna ocena podaja opisno „opravil“ ali „ni opravil“. Ocena „opravil” se poda, v kolikor sta vodnik in pes dosegla 50% uspešnost. Končna ocena na tekmovanjih se poda v obliki točk. Sodnik po lastni presoji ocenjuje posamezne vaje glede na približek k idealni izvedbi. Izvedbo posameznih vaj sodnik ovrednoti z točkami od 0-10. Sodnik vaje ocenjuje subjektivno in pri tem upošteva izvedbo vaje kot celote.  Za negativno opravljen preizkus na tekmi šteje le, če sta bila vodnik in pes diskvalificirana, če sta dobila več kot 3 nezadovoljivo (0 točk) ocenjene vaje oz če sta prekoračila maksimalen čas. Izvedba vaj na progi poteka zelo hitro in dinamično. Sodnik ocenjuje izvedbo psa in ne vodnikovega načina vodenja. Idealno in najbolje ocenjeno je, če pes na progi intenzivno sodeluje z vodnikom in pri tem izvaja vse vaje sproščeno, natančno in tako, da nemudoma reagira na vodnikove zahteve. Vsa odstopanja od idealne izvedbe štejejo za napake in ocena posameznih vaj se, glede na stopnjo odstopanja, ustrezno zniža.

Nezadovoljivo ocenjena vaja

Z oceno nezadovoljivo (0 točk) sodnik oceni vajo v naslednjih primerih:

1. pri zamenjavi vaje
2. kadar vodnik ali pes podreta ali prestopita stožec
3. kadar pes z gobcem zgrabi rekvizite na progi
4. odrivanje od ovire ali podrta prečka pri skakalni oviri.

Za 3 nezadovoljivo ocenjene vaje se udeleženec v končni razvrstitvi razporedi v kategorijo neuvrščenih tekmovalcev.

Diskvalifikacija

Diskvalifikacijo brez možnosti dokončanja vaj na progi povzroči:

1. vodnikova grobost do psa v kakršni koli obliki (zateg vrvice, cukanje psa, udarec psa, grozilna telesna govorica vodnika, vpitje na psa in ostale psihične in fizične grobosti), ki je strogo prepovedana. Vodnik, ki ga sodnik diskvalificira zaradi grobosti do psa, mora progo zapustiti takoj,
2. izguba nadzora nad psom (če pes uide s proge in se po treh vodnikovih klicih ne vrne k vodniku),
3. vaba s hrano ali predmetom,
4. opravljanje potrebe na tekmovalnem prostoru.

Diskvalifikacijske napake, kjer lahko vodnik do konca opravi naloge na progi, če to želi:

1. prekoračitev časa,
2. nepravilno zaporedje izvajanja vaj na progi,
3. nenehno zategnjena vrvica (pri RO-I).

Merjenje plečne višine psa
Plečno višino psa lahko uradno izmeri le pooblaščeni sodnik za RO, ki s podpisom potrdi vnos plečne višine v delovno knjižico.

Čas
Izpitnik/tekmovalec ima na voljo 3 minute časa, v katerem mora opraviti vse vaje. Prekoračitev tega časa pomeni „neuvrstitev”. Izmerjen čas (pri tekmovalcih) se ne upošteva pri končni oceni, odloča le v primeru, kadar več tekmovalcev doseže enak rezultat. Izmerjen čas (pri izpitnikih) se ne upošteva pri končni oceni, razen če izpitnik prekorači po pravilniku določen časoven minimum.

Točkovanje

Na koncu tekmovalnega obdobja se bodo podeljevale točke glede na dosežene uvrstitve tekmovalcev. Točke lahko prejme le prvih 21 uvrščenih tekmovalcev. V primeru, ko si več tekmovalcev deli isto mesto, prejmejo točke za doseženo mesto vsi  tekmovalci. Točke se bodo podeljevale po naslednjem ključu:

  1. mesto – 25 točk                 8. mesto – 14 točk               15. mesto –   7 točk
  2. mesto – 22 točk                 9. mesto – 13 točk               16. mesto –   6 točk
  3. mesto – 20 točk               10. mesto – 12 točk               17. mesto –   5 točk
  4. mesto – 18 točk               11. mesto – 11 točk               18. mesto –   4 točk
  5. mesto – 17 točk               12. mesto – 10 točk               19. mesto –   3 točk
  6. mesto – 16 točk               13. mesto –   9 točk               20. mesto –   2 točk
  7. mesto – 15 točk               14. mesto –   8 točk               21. mesto –   1 točk

Na koncu tekmovalnega obdobja se podelijo tudi “Certifikati o odličnosti”, ki se podelijo vsem tekmovalcem, ki so vsaj 3x v tekmovalni sezoni dosegli točke, potrebne za “Certifikat o odličnosti”. Te so: v razredu RO-I 143 točk, v razredu RO-II 162 točk in v razredih RO-III in RO-IV 181 točk.

Končna ocena
Izključno glede na dosežene točke (razen v primerih enakega števila točk pri več tekmovalcih, ko o končni razvrstitvi prvih treh odloča doseženi čas), se po končanem tekmovanju ugotovi, kateri tekmovalci so zasedli prva tri mesta. Če je tudi v še tem primeru rezultat enak, si psi delijo osvojeno mesto. Na pokalnih tekmah, v tem primeru, o prejetju pokala odloča starost psa; prednost ima mlajši pes.

Nazivi
Naziv Državni prvak v rally obedienceu lahko pridobijo le rodovniški psi, nerodovniški psi pridobijo naziv „Državni zmagovalec v rally obedienceu“. Na koncu tekmovalne sezone se podeli naziv Državni prvak v rally obedienceu. Za podelitev naziva se, glede na tekmovalni sistem, na začetku tekmovalne sezone določi število tekem oz število najboljših rezultatov v razredu RO-IV. Tudi nazive Državni zmagovalec v razredih RO-I, RO-II in RO-III  se podeli na koncu tekmovalne sezone. Za podelitev naziva se, glede na tekmovalni sistem, na začetku tekmovalne sezone določi število tekem oz število najboljših rezultatov v posameznem razredu. Na koncu sezone se v skupni končni zbir v posameznem razredu štejejo tudi tekmovalci, ki se niso udeležili vseh, glede na tekmovalni sistem določenih,  preizkusov. V kolikor bo imelo, na koncu tekmovalne sezone, več tekmovalcev enako število točk v skupnem končnem zbiru,  odloča o skupni uvrstitvi seštevek časa upoštevanih tekem.

Delovna knjižica
Ob prijavi na tekmovanje je vodnik dolžan za vsakega psa predložiti njegovo delovno knjižico. Brez delovne knjižice udeležba na RO prireditvi. Izdajo delovne knjižice urejajo predpisi organizacije, ki je zadolžena za posameznega tekmovalca. Potrebno je zagotoviti, da ima vsak pes samo eno delovno knjižico. Odgovornost za to nosi organizacija, ki je izdala knjižico. V delovno knjižico se vpišejo vsi rezultati doseženi na tekmovanju in vsi pozitivno opravljeni izpiti. V primeru, kadar vodnik samostojno prekine nadaljevanje preizkušnje, se v delovno knjizico vnese opomba »pomanjkljivo zaradi prekinitve izvajanja«. V primeru, kadar vodnik umakne psa zaradi očitne poškodbe ali pa jo ugotovijo na veterinarskem pregledu, se vnese v knjizico opomba »prekinitev zaradi bolezni«. V primeru, da pes na preizkusu dobi 3 nezadovoljivo ocenjene vaje, se ga v končni uvrstitvi razporedi v kategorijo neuvrščenih tekmovalcev in se v delovno knjižico vpiše opomba „neuvrščen”. V primeru diskvalifikacije se v delovno knjižico vpiše opomba „diskvalificiran.”

Odgovornost
Lastnik psa je odgovoren za vsako škodo, ki jo njegov pes povzroči osebi ali stvari. Za nesreče v času celotne prireditve odgovarja vodnik zase in za svojega psa. Navodila sodnika in organizatorja izvaja po lastni volji in na lastno odgovornost.

Cepljenja
Potrdilo o obveznih cepljenjih (knjižico o cepljenjih) je potrebno pred začetkom preizkusa na zahtevo predložiti sodniku oziroma vodji prireditve.

Nadzor preizkusa
Nadzor lahko vrši le strokovni pooblaščenec KZS, ki preveri ali je potek preizkusa v skladu s predpisanimi navodili.

Posebne določbe
KZS lahko samostojno ali v skladu z zakoni razširi splošne določbe za svoje območje delovanja, npr.: pogoji za pristop, veterinarske določbe, pravila o zaščiti živali, sanitetne določbe. Izpiti in tekmovanja RO bodo veljavni le, če so bili opravljeni v okviru KZS v društvih, ki so članice te zveze in pri slovenskem sodniku.

Disciplinska pravila
Organizator izpitov je odgovoren za vzdrževanje reda in varnosti na prireditvi. V primeru kršitve reda in varnosti na prireditvi lahko sodnik prireditev prekine. Prireditev se lahko prekine tudi zaradi večjih kršitev tega predpisa s strani udeležencev, predpisov o zaščiti živali in v primeru neprimernega obnašanja udeležencev. V takšnem primeru mora odgovorna oseba (sodnik) pripraviti poročilo oziroma prijavo KZS. To poročilo je osnova za izvedbo disciplinskega postopka v pristojni organizaciji. V kolikor pristojno društvo ne ukrepa, se na podlagi pravil disciplinskega pravilnika KSZ sproži disciplinski postopek proti društvu. Sodnik je dožan vsakega vodnika, ki grobo ravna s psom, takoj diskvalificirati in nadalje postopati po veljavnih predpisih. Izločitev kršitelja iz društva ali organizacije objavi pristojni organ. Odločitev odgovorne osebe (sodnika) je dokončna. Vsako kritiziranje dela sodnika oziroma sojenja ima lahko za posledico prenehanje opravljanja preizkusa, diskvalifikacijo in uvedbo nadaljnih disciplinskih ukrepov zoper kršitelja. Pritožba je možna v primeru matierialne kršitve predpisov oz pravil s strani sodnika.

Pritožba
Na sodnikovo oceno ni pritožb. Pritožbe so možne le v primeru formalnih napak v času prireditve. Na 1. stopnji o pritožbi, ki se vloži v pisni obliki in po predhodno plačani kaviciji, katere višino določi organizator, odloča tričlanska komisija v sestavi vodje prireditve, sodnika in zapisničarja. Pritožba mora biti rešena do zaključka prireditve. Na 2. stopnji o pritožbi, ki se poda v pisni obliki Kinološki zvezi Slovenije, oziroma njenemu strokovnemu organu, odloča Komisija za šolanje psov. Pisno pritožbo mora tožnik posredovati vodstvu društva, ki je organizator prireditve. Pritožbo morajo podpisati vlagatelj in najmanj 2 priči. Pritožba mora biti posredovana pristojnemu organi Komisiji za šolanje psov pri KZS v roku 8 dni od zaključka prireditve. Razsodba v korist pritožnika ne vpliva retrogradno na spremembo ocene dela na izpitu. Video posnetki ne morejo biti del pritožbe. Dejstvo, da je pritožba prejeta, ne pomeni, da bo spremenjena ocena sodnika.

Prehodne določbe
Vsem sodnikom in pripravnikom, ki so še pred sprejetjem tega pravilnika (po starem pravilniku 23.04.2008) že sodili oz. opravili vsa stažiranja za rally obedience, določila o izobraževanju oz pridobitvi nazivov, ki so navedena v tem pravilniku, ne veljajo.

Sprejetje
Delni zbor sodnikov za delo je 16.02.2007 sprejel Pravilnik RO, Upravni odbor KZS pa je odločitev delnega zbora sodnikov potrdil 07.03.2007. Predlagano je dvoletno testno obdobje, ki preteče 31.12.2008. V tem času se programi in organizacija testirajo ter se letno dopolnjujejo in popravljajo. Po koncu testnega obdobja sledi uraden sprejem discipline, z vsemi možnimi nazivi. Prvi popravek Pravilnika je bil potrjen na delnem zboru sodnikov 02.02.2008 in na Delnem zboru sodnikov za delo šolanih psov pa dne 23.02.2008. Pravilnik RO je bil sprejet na drugi seji UO KZS 23.04.2008. Zadnji popravek Pravilnika je bil potrjen na delnem zboru sodnikov šolanih psov dne 13.2.2009.